Dobrodošli

Dobrodošli v prostoru tišine, barv in sledi.
Tu slike ne iščejo razlage in zgodbe ne prosijo za pozornost.
Če boste ob katerem delu za trenutek obstali,
je to povsem dovolj.

O meni

Slikarstvo ni bilo moja izbira. Bilo je moje zatočišče.

Slikati sem začel leta 2002, v času, ko se je moje življenje nenadoma ustavilo. Po izgubi je ostala tišina, v kateri nisem našel besed. Po nekaj mesecih sem vzel barve in platno – brez znanja, brez talenta, brez načrta. Samo z neizmerno žalostjo. In nisem več prenehal.

Nikoli nisem verjel, da imam dar za slikarstvo. Prav nasprotno – dolgo sem mislil, da sem antitalent. A skozi leta sem začel razumeti, da ustvarjanje ni vprašanje sposobnosti, temveč iskrenosti. Barve so postale moj jezik, slika moj način dihanja.

Kmalu po začetkih sem si obljubil, če bo moje ustvarjanje kdaj imelo pomen tudi za druge, ga bom namenil pomoči ljudem v stiski. To obljubo živim še danes. Slikarstvo je zame pot, kako vračati, tiho, po svojih močeh, kjer je le mogoče.

Verjamem v angele. Ne nujno tiste z krili, temveč v tihe sile, ki nas nosijo naprej, ko sami ne zmoremo.

Moja pot me je leta 2015 nepričakovano pripeljala tudi do Louvra v Parizu, kjer sem dvakrat sodeloval na skupinskih razstavah. Dve razstavljeni sliki sta bili nagrajeni. Ta izkušnja mi ni potrdila vrednosti, mi je pa podarila globoko hvaležnost. Morda nekoč, ko bom imel vnuke, jim bom to zgodbo pripovedoval z nasmehom – ne kot dosežek, temveč kot čudež poti.

Danes še vedno slikam. Ne zato, da bi bil viden, temveč zato, da bi bil resničen.

Ko se barve in besede srečajo v tišini, se duša spomni, da ni sama.

 

Janez Štros

O meni.
Moje ime je Janez Štros, rodil sem se leta 1964.

Slikarstvo me spremlja kot tiha pot, ki se nikoli zares ne konča. Ustvarjam
predvsem abstraktna dela v tehniki olja na platnu. A zame abstrakcija ni
oddaljenost od sveta, je način, da mu pridem bližje. Da povem tisto, česar
besede včasih ne zmorejo.
Slika se začne z občutkom. Včasih je to mir, drugič nemir. Včasih vprašanje
brez odgovora.
Barv ne načrtujem in jih ne mešam vnaprej. Pustim, da pridejo pod roko same.
Na platnu se med seboj poiščejo, pogovorijo in same najdejo svoje mesto.
Verjamem, da barve znajo komunicirati bolje, kot jim znam ukazovati.
Ne iščem popolnosti. Iščem resničnost trenutka. Vsako delo je del mene.
Ko zapustim atelje, pa postane zgodba nekoga drugega.
Življenje ni samo v besedah. Včasih je v barvah, ki podarijo svojo mavrico.

Kako bi definirali umetnost?

»Velika umetniška dela izvirajo bodisi iz velikega veselja bodisi iz velike bolečine,« pravi neznani avtor. Prav ta resnica povezuje moja najnovejša dela. S temi umetniškimi deli sem se v trenutku ustavil in s svojim umetniškim jezikom slikam posvetil svoja čustva.

O čem govori vaša umetnost?

Moje slike lahko označimo kot izrazne barvite abstrakcije . Vsebinsko so neoprijemljive, avtonomne likovne umetnine, ki razkrivajo in premišljujejo moj notranji svet kot odprto knjigo. Nastajajo svobodno in vabijo gledalca v lastne osvobojene izkušnje. Iz slik pa se porajajo segmenti, podobni fatamorgani, ki se zdijo skoraj dosegljivi.