Dantejev pekel VIII – Teža izgovorjene resnice

To je prostor, kjer besede niso več lahke. Vsaka misel, ki je bila nekoč izrečena brez odgovornosti, tukaj dobi težo kamna. Barve so goste, zgoščene, kot da bi se resnica sama trudila priti na površje, a jo znova in znova potegne nazaj lastna senca. Oranžna in rdeča še gorita, a ne grejeta več, sta žerjavica izrečenega, kar ni bilo mišljeno s srcem. Rumeni bliski so spomini na luč, ki je bila nekoč dosegljiva, pa je bila zavrnjena.