Središče ki diha

Plasti barv se gibljejo in prelivajo, kot da iščejo svoj red, a v središču se vse umiri. Temna gmota ni praznina, temveč jedro – prostor spomina, teže in tihega dihanja. Okoli nje krožijo misli, občutki in sledi časa, ujete v razpokah teksture. Slika govori o trenutku zavesti, ko se gibanje sveta ustavi in človek obstane sredi sebe.